Kaj je parodontoza?
Obstajajo bolezni, ki ne povzročajo bolečine in nelagodja in zato ostanejo zapostavljene in nezdravljene. Ena takih bolezni je parodontoza, to je vnetje podpornega zobnega tkiva. Posledica nezdravljenja paradontoze jemajavost in izguba zob. Ljudje s paradontozo so bolj nagnjeni k povišanemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni, boleznim srca in ožilja ter možganski kapi, predvsem zaradi bakterij, ki vstopajo v kri in krožijo po telesu.
Pred parodontozo se pojavi gingivitis, to je vnetje dlesni, ki ni ustrezno zdravljeno. Vnetje dlesni povzročajo bakterije, ki niso bile odstranjene z zob z mehanskim čiščenjem ali preprosto povedano, zobje niso bili pravilno umiti. Ob dolgotrajnem neumivanju zob se zobne obloge (neoprani ostanki hrane in bakterije) spremenijo v zobni kamen, ki postopoma zahaja pod dlesen in uničuje tako mehka kot trda tkiva, kar povzroči paradontozo.
Vzroki parodontoze
- Slaba higiena: nezadostno dobra in redna higiena, neredna uporaba zobne nitke, neredni obiski zobozdravnika
- Nekatera zdravila in pozitivna družinska anamneza
- Hormonske spremembe (adolescenca, nosečnost)
- Nekatere bolezni, kot so diabetes, HIV in raki, spodbujajo nastajanje kamnov, ker je obramba zmanjšana
- Kajenje
Simptomi parodontoze
ZAPOMNITE SI! Če imate katerega od teh simptomov, se obvezno obrnite na zobozdravnika, da preprečite bolezen, saj vsako odlašanje z obiskom zobozdravnika v tej situaciji vodi v še večjo izgubo podpornih tkiv. Če se pravočasno odzovemo, lahko bolezen ustavimo.
- krvavitev pri ščetkanju (čeprav, če ste kadilec, ta simptom morda ni prisoten zaradi vazokonstriktorskega učinka nikotina)
- rdeče ali lividne dlesni
- otekle dlesni
- umik dlesni
- slab zadah
- premikanje zob
Zdravljenje parodontoze
Zelo pomembna je dobradiagnoza, to pomeni rentgensko slikanje zob, da se oceni uničenost kosti, nato meritve žepkov, ki so nastali, včasih pa je treba narediti tudi bris žepkov in bakteriogram. Nato čiščenje vodnega kamna in peskanje z natančnimi navodili v protokolu vzdrževanja ustrezne higiene, kar pomeni uporabo posebnih past in ustnih vod ter gelov za zmanjšanje količine bakterij v ustih. Ko se pacient nauči temeljitega vzdrževanja higiene, preidemo na kiretažo, to je globinsko čiščenje in strganje površine korenin, ki so prekrite z zobnim kamnom. Poseg poteka v 2-3 obiskih v lokalni anesteziji in včasih zahteva uporabo antibiotikov.
Po celjenju tkiva, ki traja približno 6 tednov, se oceni potreba po nadaljnjih operativnih posegih. Bolnike s parodontozo vključimo v redni program spremljanja, saj je parodontoza kronična bolezen in se lahko hitro ponovi. Kontrola je obvezna vsakih 3-6 mesecev, odvisno od stanja parodonta.
