Amalgamske zalivke običajno imenujemo „črne“ ali „sive“ zalivke. Dolga leta so takšne zalivke veljale za bolj sprejemljivo, zdravju neškodljivo in dolgoročno rešitev. Številne znanstvene raziskave v zadnjih letih dokazujejo nasprotno.
Amalgamske zalivke vsebujejo mešanico živega srebra in srebra ter več drugih elementov v manjših količinah. Delež živega srebra v amalgamskih zalivkah je okoli 50 %. Toksičnost živega srebra je nedvomna. Raziskave so dokazale, da živo srebro s svojim izhlapevanjem toksično vpliva na naše telo. Pri žvečenju in umivanju zob se iz zalivk sproščajo hlapi živega srebra in več ko je takih zalivk v ustih, večja je nevarnost za imunski sistem.
POD ČRNIMI ZALIVKAMI POGOSTO NAJDEMO KARIES
Amalgamske zalivke se namreč s časom „obrabijo“. To pomeni, da se plomba ne prilega robu zoba, ampak stoji stran od roba zoba. Takšna zalivka omogoča naselitev bakterij in nastanek kariesa. Takrat je obvezna zamenjava zalivke. Pacientu ob nastanku kariesa ni treba čutiti bolečine ali nelagodja, če ta ne doseže živca. Z odlašanjem menjave takšne zalivke pa bo karies samo napredoval in prihajalo do vse večje izgube prej zdravega zobnega tkiva.
Zato je zelo pomembno, da hodite na redne preglede k zobozdravniku in čim prej zamenjate morebitno amalgamsko zalivko.
Problem amalgamskih zalivk je tudi ta, da so estetsko nesprejemljive. Čeprav se uporabljajo predvsem za zadnje zobe, zato so manj opazne, vseeno ne dosegajo estetskih standardov.
V današnjem sodobnem zobozdravstvu je zaradi vseh naštetih razlogov uporaba amalgama večinoma popolnoma opuščena. Danes bele ali kompozitne zalivke popolnoma nadomestijo nekdanje „črne“ zalivke. Bele, kompozitne zalivke nimajo nobenih škodljivih učinkov na naše zdravje in naš organizem. Poleg tega izpolnjujejo visoke estetske standarde tudi za najzahtevnejše paciente.
