Slina je tekočina, ki jo izločajo trije pari večjih žlez v bližini čeljusti in številne manjše žleze, približno 600, v ustnicah, licih, ustih in grlu.
Slina vsebuje beljakovine, minerale, encime in protitelesa, ki opravljajo nekatere zelo pomembne funkcije:
Čiščenje – slina izpira ostanke hrane iz ust, kar zmanjša količino sladkorja, ki pomaga povzročati karies
Zaščita in razkuževanje – slina vsebujeimunoglobulin A,za katerega pravimo, da je prva obrambna linija telesa pred bakterijami. Poleg tega slina vsebuje laktoferin, ki ga najdemo tudi v solzah in pomaga pri boju proti bakterijam. Poleg sline se lizocim nahaja v solzah in drugih tekočinah ter sodeluje pri boju proti bakterijam.
Serum – slina pomaga uravnavati pH ustne votline
Remineralizacija – slina vsebujekalcij in fosfate ter lahko obnovi sklenino, ki so jo poškodovale kisline
Prebava – slina namaže grižljaj, kar olajša žvečenje hrane, vsebuje pa tudi encim amilazo, ki sodeluje pri razgradnji škroba.
Tako kot kri, urin in druge tkivne tekočine tudi slina vsebuje molekule, ki služijo kot biološki označevalci določenih bolezni. Znanstveniki lahko prepoznajo nenormalno stanje, če vedo, katera vrsta teh specializiranih molekul je povezana z določeno boleznijo. Znanstvenikom je doslej uspelo prepoznati štiri biomarkerje v slini, ki so zanesljivi pokazatelji karcinoma ustne votline, in še štiri, ki kažejo na raka trebušne slinavke.
Praktično gledano je slina enostavnejša in cenejša za zbiranje, ne koagulira kot kri in je lažja za rokovanje, ljudje, ki ravnajo s slino, pa niso izpostavljeni tveganju krvno prenosljivih bolezni. Potrebne so dodatne raziskave in zelo verjetno bo diagnostika bolezni iz sline v prihodnosti postala zelo pomembna.
