Pacienti vsak dan prihajajo v zobozdravstveno ordinacijo zaradi nezaželenih sprememb na zobeh, ki jih večinoma opredeljujejo kot karies. Čeprav gre v velikem številu primerov za kariozno poškodbo zob, je pomembno vedeti, da ni nujno, da je vsaka poškodba karioznega izvora, ampak je lahko nekariozna poškodba trdih zobnih tkiv.
Kaj so nekariozne poškodbe trdih zobnih tkiv?
Nekariozne poškodbe trdih zobnih tkiv so spremembe na zobeh, ki niso posledica bakterij, temveč življenjskih navad ali bolezni. Ta vrsta poškodb vključuje abfrakcijo, obrabo, abrazijo in erozijo.
Abfrakcija je klinasta poškodba v predelu zobnega vratu, ki nastane zaradi upogiba zoba zaradi prevelike obremenitve (pomanjkljive zalivke/“plombe“, nefunkcionalnega kontakta, izpuljenega sosednjega zoba) in parafunkcij (premika spodnjega dela čeljusti brez posebnega namena).
Abrazija je obraba trdih zobnih tkiv, ki nastane zaradi delovanja nenaravnih in neobičajnih dejavnikov, ki jih pogosto vnesemo v usta in so v tesnem stiku z zobmi. Ločimo odrgnine, ki nastanejo zaradi prekomernega ščetkanja zob, uporabe visoko abrazivnih zobnih past, grizenja semen, kajenja pipe, igranja na pihala, itd.
Atricija je poškodba trdih zobnih tkiv, ki nastane zaradi stika zob z zobom. Za atricijo pri odraslih je značilna obraba trdih zobnih tkiv celotne zobne vrste. Zobje se skrajšajo in spremeni se njihov medsebojni stik. To je pogosto najbolje vidno na spodnjih sprednjih zobeh.
Erozija je izguba zobnega tkiva zaradi kemičnih procesov. Pravzaprav gre za „raztapljanje“ zob zaradi delovanja notranjih (želodčna kislina) ali zunanjih (kisla hrana, pijača in zdravila) dejavnikov. Želodčna kislina povzroča spremembe na notranjih površinah zob. Kisla hrana, pijača in zdravila povzročajo spremembe na zunanjih površinah sprednjih zob, redkeje zadnjih zob.
Terapija nekarioznih poškodb trdih zobnih tkiv
Cilj terapije je pravočasno odkriti povzročitelje in sprejeti vse vrste preventivnih ukrepov za zaustavitev nadaljnjega napredovanja poškodb trdih zobnih tkiv. Na podlagi ocene resnosti klinične slike se pristopi k rekonstrukciji in zaščiti poškodovanih zobnih površin. V primeru prehodne preobčutljivosti lahko poškodovano površino zaščitimo z dentinskimi prevlekami za desenzibilizacijo (zmanjšanje občutka bolečine). Kot začasna rešitev se uporabljajo obnovitveno estetski materiali (“plombe”), kot trajna rešitev pa fiksno-protetični nadomestki (npr. krone).
