Terapija s stabilizacijsko opornico je ena najpogostejših in najbolj priznanih metod zdravljenja bolečin in disfunkcij, povezanih s temporomandibularnim oziroma čeljustnim sklepom (TMZ). Ta metoda pomaga pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju funkcije žvečnih mišic ter predstavlja prvo izbiro konzervativnega zdravljenja. Po naših izkušnjah invazivno kirurško zdravljenje ni potrebno, če se konzervativna terapija izvede na ustrezen način.
Terapija s stabilizacijsko opornico se izvaja z namenom lajšanja simptomov in bolečin, povezanih z motnjami čeljustnega sklepa. Najpogostejši simptomi vključujejo:
- glavobol
- pokanje ali preskakovanje sklepa
- oteženo odpiranje ust
- šumenje v ušesih
- škrtanje z zobmi
- občutek nestabilnega ugriza
- bolečine v mišicah obraza in vratu
Pri pacientih s tovrstnimi težavami pogosto opažamo znake destrukcije in izgube trdih zobnih tkiv, ki nastanejo zaradi premočnih mehanskih sil, delujočih na zobe zaradi motene funkcije žvečnega sistema. Simptomi so lahko tako izraziti, da bistveno vplivajo na kakovost življenja.
Čeprav se stanja temporomandibularne disfunkcije pogosto povezujejo s stresom, zato k nam prihajajo tudi pacienti, ki jim je bilo svetovano začeti terapijo z antidepresivi, naše izkušnje kažejo, da so vzroki teh motenj pogosteje mehanske in biološke narave. Psihosocialni dejavniki lahko kvečjemu prispevajo k poslabšanju simptomov.
Čeprav se pacientom najpogosteje priporoča nošenje nočne opornice, se stabilizacijska opornica, s katero dosegamo najboljše rezultate zdravljenja, nosi 24 ur na dan in se imenuje MAGO.
Pacienti pogosto že z nošenjem opornice občutijo olajšanje, vendar se je kot izjemno učinkovita izkazala kombinacija s fizioterapijo. Posebej pomembno je razumeti, da:
- drža telesa
- težave z vratno hrbtenico
močno vplivajo na razvoj in vzdrževanje simptomov ter jih je treba ustrezno obravnavati. Vaje raztezanja in sproščanja žvečnih mišic ter masaže prispevajo k optimizaciji mišične aktivnosti in povečanju obsega gibov spodnje čeljusti.
Masaža in mobilizacija mehkega tkiva
Masažo sklepa in okoliškega mehkega tkiva izvaja fizioterapevt ali pa jo po demonstraciji in ustreznem izobraževanju izvaja pacient sam. Aktivno sodelovanje pacienta povečuje občutek nadzora nad terapijo in pozitivno vpliva na nadaljnji potek zdravljenja.
Mobilizacija mehkega tkiva se pogosto kombinira z raztezanjem mišic, ki je lahko:
- pasivno raztezanje – pomaga pri vzpostavitvi normalne dolžine in funkcije mišic ter izboljšanju njihove prekrvavitve
- aktivno raztezanje – uporablja se za povečanje obsega gibanja in povrnitev normalne mišične funkcije
Med edukacijo se pacient nauči pravilnega odpiranja ust in izogibanja bolečim gibom. Pomembno je, da se vaje izvajajo nežno in z uporabo prekinjene sile, saj lahko pretirana sila zmanjša njihovo učinkovitost.
Vaje in tehnike upora
V terapiji se lahko uporabljajo tudi vaje z uporom, zlasti kadar je omejeno odpiranje ust posledica mišičnega stanja. Takšne vaje:
- nudijo podporo sklepu
- zmanjšujejo možnost neželenega pomika znotraj sklepa
Pomembno je poudariti, da globinsko masažo vedno izvaja fizioterapevt, medtem ko je vloga pacienta, da se nauči določenih vaj in jih redno samostojno izvaja doma.
Stabilizacijska opornica v kombinaciji s pravilno vodenimi vajami in masažami predstavlja učinkovit pristop k zmanjševanju simptomov motenj čeljustnega sklepa. Doslednost pri izvajanju terapije lahko bistveno izboljša funkcijo čeljusti in zmanjša bolečino.
