Puljenje zob v ortodontiji je tema, ki pri pacientih pogosto vzbuja nelagodje, še posebej kadar gre za otroke. Čeprav se z napredkom diagnostike, tehnologije in ortodontskih sistemov potreba po puljenju zob vse bolj zmanjšuje, obstajajo situacije, v katerih je to še vedno najboljša terapevtska odločitev.
Pomembno je poudariti: puljenje zob ni cilj ortodontskega zdravljenja. Je orodje, s katerim v določenih primerih ustvarimo pogoje za pravilno postavitev ostalih zob, stabilen ugriz, zdravje parodonta in dolgoročno vzdržen rezultat.
V Polikliniki Dr. Zubović se odločitev o puljenju nikoli ne sprejme na pamet. Sprejme se šele po temeljiti diagnostiki, analizi vseh možnosti in virtualnem načrtovanju končnega rezultata.
Zakaj se v ortodontiji včasih pulijo zobje?
Puljenje zob je včasih potrebno v mešanem in stalnem zobovju, kadar želimo ustvariti pogoje za namestitev ostalih zob v idealen položaj.
Tema puljenja zob v ortodontiji pogosto naleti na nasprotujoča si mnenja. Nekateri ortodonti so popolni nasprotniki puljenja, drugi pa ga v določenih primerih smatrajo za upravičenega. Skozi zgodovino so na odločitve o puljenju vplivali tudi različni proizvajalci dentalnih materialov in sistemov, ki so ponujali aparate, predstavljene kot rešitve “brez puljenja zob”.
Če pa pogledamo raziskave, opazujemo biologijo premikanja zob in kritično razmislimo, je pomembno razumeti, da zob ne “ve”, kateri aparat smo nanj namestili. Zob se odziva na silo, ki jo ta aparat proizvaja. Če sila ni pravilno načrtovana in nadzorovana, se lahko zob premakne v napačno smer.
Zato odločitev o puljenju ni odvisna od enega aparata ali vnaprej določenega pravila, temveč od ciljev terapije in stanja vsakega posameznega pacienta.
Cilji ortodontskega zdravljenja v Polikliniki Dr. Zubović
Pri načrtovanju ortodontske terapije naš cilj ni le “poravnati zobe”. Gledamo celoten sistem: zobe, ugriz, čeljustni sklep, obraz, parodont in dolgoročno stabilnost rezultata.
Cilji terapije so:
- zdravje čeljustnega sklepa
- pravilen ugriz oziroma funkcijska okluzija
- estetika zob
- estetika obraza
- zdravje parodonta
- stabilnost rezultata
- zadovoljstvo pacienta
Puljenje zob razmatramo šele takrat, ko ocenimo, da brez njega ne moremo varno doseči navedenih ciljev ali bi z izogibanjem puljenju ogrozili funkcijo, estetiko ali stabilnost rezultata.
Puljenje mlečnih zob v mešanem zobovju
Pri otrocih, starih od 7 do 10 let, je naš cilj omogočiti, da zgornji in spodnji sekalci izrastejo pravilno: drug ob drugem, brez izrazitih rotacij, brez izraščanja v drugi vrsti in brez ustvarjanja večjih funkcionalnih ali estetskih težav.
Ko to dosežemo, ustvarimo dobre pogoje za dolgoročno stabilnost položaja sprednjih zob, lažje vzdrževanje ustne higiene in bolj sproščen otrokov nasmeh.
Če med spremljanjem opazimo, da stalni zobje ne bodo imeli dovolj prostora, se lahko odločimo za serijsko ekstrakcijo.
Serijska ekstrakcija je postopek, pri katerem se najprej odstranijo mlečni podočniki, kar omogoči pravilnejše izraščanje sekalcev ali njihovo spontano korekcijo. V drugem koraku se odstranijo mlečni prvi kočniki, ko pa izraste stalni prvi ličnik, se v določenih primerih odstrani tudi ta, da se stalni podočnik lahko namesti na njegovo mesto.
Serijska ekstrakcija najpogosteje vodi do puljenja stalnega prvega ličnika v zgornji čeljusti. V spodnji čeljusti je v večini primerov, kljub serijski ekstrakciji, na koncu vseeno dovolj prostora za vse zobe. Kljub temu je vsak pacient poseben, terapija pa se vedno določi individualno, po diagnostiki in ob upoštevanju številnih drugih parametrov.
Kako sprejmemo odločitev o puljenju stalnih zob?
Odločitev o puljenju stalnih zob se sprejme, kadar stalni zobje nimajo dovolj prostora za oblikovanje pravilnega zobnega loka ali kadar so sprednji zobje izrazito nagnjeni naprej, zaradi česar pacient ne more pravilno zapreti ust.
Najpogostejši razlogi, zaradi katerih lahko nastane potreba po puljenju, so:
- Prezgodnja izguba mlečnih zob
Mlečni zobje ohranjajo prostor za stalne naslednike. Ko se mlečni zob prezgodaj izgubi zaradi kariesa ali se prezgodaj omaje, se lahko prostor hitro zmanjša zaradi pomika sosednjih zob. - Nesorazmerje med velikostjo zob in čeljusti
Včasih ima pacient zobe, ki so preveliki za velikost čeljusti oziroma se ne morejo pravilno umestiti v kostni alveolarni greben. Ker se velikost zob in velikost čeljusti dedujeta različno, je mogoče podedovati čeljust, ki je premajhna za podedovano velikost zob. - Neprimerne navade
Navade, kot sta sesanje prsta ali potiskanje jezika na zobe, pogosto povzročijo pomik zgornjih sprednjih zob naprej oziroma protruzijo zgornjih sekalcev. V takšnih primerih je lahko puljenje potrebno, da se zobje vrnejo v pravilen položaj znotraj alveolarnega grebena.
Zakaj je puljenje zob v ortodontski terapiji zahtevno?
Puljenje zob v ortodontski terapiji predstavlja izziv, saj se po puljenju odpre prostor, ki ga je treba natančno nadzorovati. Če sile niso dobro načrtovane, lahko pride do izgube sidrišča oziroma premika zob na neželeno mesto.
Zato je pomembno, da ima ortodont izkušnje z reševanjem takšnih primerov, razume biomehaniko premikanja zob in uporablja sisteme, ki omogočajo nadzorovan ter učinkovit premik.
Pri takšnih terapijah so pogosto zelo pomembne začasne sidrne enote, odnosno mini implantati. Ti se lahko namestijo v sprednji del neba v zgornji čeljusti ter med korenine podočnika in prvega ličnika v spodnji čeljusti.
Z mini implantati se nadzoruje in usmerja premik zob ter preprečuje neželen premik med zapiranjem prostora.
Diagnostika in virtualno načrtovanje terapije
Diagnostika in sodobne tehnologije virtualnega načrtovanja imajo ključno vlogo pri odločanju o puljenju zob. Pokažejo nam, koliko prostora primanjkuje za doseganje ciljev terapije in ali je puljenje zob zares najboljša možnost za pacienta.
Potrebni diagnostični postopki vključujejo:
- skeniranje čeljusti z optičnim skenerjem
- ortopantomogram
- LL-kraniogram
- fotografiranje
- po potrebi tridimenzionalni CBCT-posnetek
Po zbiranju vseh diagnostičnih podatkov ortodont izdela virtualni digitalni setup. V programski opremi se zobje postavijo v idealen položaj, izdela se načrt terapije in določi zaporedje postopkov.
Na konzultacijah se pacientu predstavi načrt ortodontske terapije, pojasnijo se vsi diagnostični pokazatelji, potrebni aparati in finančna ponudba.
V Polikliniki Dr. Zubović puljenje zob puščamo kot zadnjo možnost, šele potem ko izkoristimo možnosti sodobne diagnostike in tehnologije, da bi se mu izognili. Če se odločimo za puljenje, smo prepričani, da je to za pacienta najboljša možnost in da bi izogibanje puljenju vodilo do slabšega rezultata.
Kateri zobje se v ortodontiji najpogosteje pulijo?
V ortodontiji se najpogosteje odstrani eden od ličnikov, oziroma prvi ali drugi ličnik.
Puljenje se najpogosteje izvaja simetrično, na levi in desni strani, da ne bi prišlo do premika sredine ter asimetrije zobnega loka ali nasmeha. Včasih se odstranijo samo zgornji ličniki, včasih pa zgornji in spodnji. Samo spodnji ličniki se skoraj nikoli ne odstranjujejo, saj bi to lahko privedlo do nestabilnega ugriza.
Za puljenje zgornjih drugih ličnikov se pogosteje odločamo, ker so po velikosti manjši, njihov položaj v zadnjem delu čeljusti pa zmanjša vidnost puljenja na začetku terapije.
Ali je puljenje ličnika boleče?
Puljenje ličnika je najpogosteje enostaven postopek, ki se izvaja v lokalni anesteziji. V rokah izkušenega kliničarja traja razmeroma kratek čas.
Vemo, da se otroci pogosto bojijo puljenja zoba, vendar za to zares ni potrebe. Naš tim poskrbi, da je postopek hiter, varen in neboleč.
Puljenje zob v ortodontiji nikoli ni odločitev, ki bi se sprejela rutinsko. Ni cilj terapije, temveč možnost, ki jo razmatramo šele takrat, ko je potrebna za doseganje pravilnega ugriza, stabilnega rezultata, zdravja parodonta, estetike zob in obraza ter zadovoljstva pacienta.
Sodobna ortodontija, digitalna diagnostika in virtualno načrtovanje nam omogočajo, da odločitev sprejmemo natančno in odgovorno. Ko puljenje ni potrebno, se mu poskušamo izogniti. Ko pa je potrebno, postane del načrta, ki vodi do najboljšega možnega rezultata.
